|
VZGOJNI NAČRT OŠ ARTIČE Z vzgojnim načrtom bomo določili načine doseganja in uresničevanja ciljev in vrednot v osnovni šoli (2. člen Zakona o OŠ) ob upoštevanju potreb in interesov učencev in širšega okolja. Kaj bo vseboval? - temeljne vrednote in vzgojna načela,
- vzajemno sodelovalni odnos s starši,
- vzgojne dejavnost (proaktivne, svetovanje in usmerjanje),
- vzgojne postopke,
- vzgojne ukrepe.
Pri oblikovanju vzgojnega načrta bodo sodelovali vsi učenci, strokovni delavci ter starši. Dokument mora sprejeti Svet šole in se bo začel uporabljati 1. 9. 2009. Ravnateljica Vesna Bogovič > Smernice za oblikovanje vzgojnega načrta Osnutek
April 2009
VZGOJNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE ARTIČE
1. Uvod:
Z vzgojnim načrtom bomo določili načine doseganja in uresničevanja ciljev in vrednot osnovnošolskega izobraževanja (2. člen ZOŠ). Z vzgojnim načrtom želimo poudariti soodgovornost do vzgoje otrok, ob tem pa oblikovati odgovornost v otroku, da bo s svojim ravnanjem uspešno krojil našo prihodnost.
VIZIJA ŠOLE:
Znanje, odgovornost do dela in spoštovanje do sočloveka in do okolja so pot do zadovoljnega učenca, starša in učitelja.
2. Podatki za oblikovanje vzgojnega načrta:
Osnova za oblikovanje vzgojnega načrta so vrednote šole, ki smo jih skupaj s starši, učenci in učitelji preko anket, njihovih analiz pogovorov in dogovorov opredelili po prioriteti. Ob tem smo ugotovili, da iz prvih vrednot izhajajo tudi vse ostale. Izpostavili smo prve tri vrednote, ki so se potrdile na pedagoški konferenci, na razrednih urah, na roditeljskih sestankih in na Svetu staršev.
3. Vrednote, na katerih temelji vzgojno delovanje naše šole:
znanje – skupaj razvijamo različne poti do znanja, s tem pa razvijamo ustvarjalnost, uspešnost ter uporabnost znanja;
spoštovanje – če hočemo biti uspešni, potrebujemo drug drugega, zato je medsebojno spoštovanje pogoj za dobro počutje in delo; biti moramo strpni drug do drugega in si s tem priznati, da smo različni;
odgovornost – učenci se bodo držali dogovorjenega hišnega reda ter s svojo pripravljenostjo izpolnjevali svoje dolžnosti.
4. Načela, po katerih bomo vzgojno delovali:
načelo spoštovanja učencev in vzajemnega spoštovanja,
načelo omogočanja aktivnega sodelovanja učencev,
načelo proaktivnega oziroma preventivnega delovanja,
načelo sodelovanja s starši in usklajenosti pristopa šole in staršev,
načelo združevanja pravic, odgovornosti in pravil,
načelo vzpodbujanja samonadzora in samodiscipline,
načelo strokovne avtonomije, usklajenosti vzgojnih dejavnikov in doslednosti,
načelo osebnega vzgleda.
5. Vzajemno sodelovalni odnos s starši:
Vzajemno sodelovalni odnos negujemo učenci, učitelji in starši, ko se dogovarjamo o življenju in delu šole, o dejavnostih pri doseganju ciljev ter o oblikovanju vzgojnega načrta šole, šolskega in hišnega reda.
Starši se vključujejo v reševanje problemov, ki jih imajo njihovi otroci, če kršijo pravila šolskega in hišnega reda oziroma so o kršitvah obveščeni. Način, oblike in metode vzgojnega dela šole morajo biti staršem predstavljene.
S starši je treba sodelovati ne samo na učnem področju, ampak tudi pri spremljanju razvoja otroka, pri reševanju problemov njega samega ali celotnega oddelka.
Ob rednih roditeljskih sestankih in govorilnih urah bomo organizirali posebna srečanja s starši v obliki delavnic, predavanj, raznih kulturnih prireditev, srečanj in praznovanj naj si bo v okviru oddelčne skupnosti ali celotne šole.
6. Vzgojne dejavnosti:
Učenci se morajo počutiti sprejete in varne, sami pa biti motivirani za delo, prevzemati morajo odgovornost za svoja dejanja in ob tem sprejeti pravila v neki skupnosti.
Proaktivne in preventivne vzgojne dejavnosti
Pri oblikovanju in izvajanju proaktivnih vzgojnih dejavnostih oblikujemo okolje, kjer bodo učenci uspešno zadovoljevali svoje telesne, duševne, čustvene in socialne potrebe. Vse to pa bo pripomoglo, da bodo učenci pridobivali znanje, sprejemali odgovornost in se spoštovali.
Dejavnosti v oddelčni skupnosti:
- dogovor o odgovornem vedenju in delu pri vseh predmetih in dejavnostih šole,
- sprejmejo pravila oddelka,
- oddelčne ure na naslednje teme: vedenje učencev, vrstniško sodelovanje in medsebojna pomoč, medvrstniško nasilje, komunikacija, odnosi med vrstniki, do starejših, do učiteljev, do mlajših, reševanje konfliktov, zdravo življenje, skrb za osebno higieno …
Preventivne dejavnosti bodo potekale na temo preprečevanje zasvojenosti, nasilništva …, ki škodujejo otroku samemu in celotni skupnosti v šoli in doma.
Svetovanje (osebno ali skupinsko)
Svetovanje pomaga učencem pri reševanju problemov v zvezi z njihovim razvojem, šolskim delom, odnosi med sošolci, prijatelji in odraslimi. S tem jim pomagamo graditi samopodobo in občutek, da so odgovorni za svoja ravnanja.
Svetovanje opravljajo učitelji, razrednik in svetovalna služba v prostih urah, pred ali po pouku. Ob sprotnem reševanju problemov – oseba, ki je zraven, ko se pojavi problem z možnostjo pomoči svetovalne delavke ali razrednika. Če so težave prevelike za razrešitev znotraj šole, razrednik predlaga staršem, da poiščejo pomoč pri drugih institucijah.
7. Vzgojni postopki
Restitucija (povračilo škode)
Če posameznik s svojim namernim ali nenamernim dejanjem povzroči materialno ali
moralno škodo drugemu, skupini ali šoli, mora to popraviti. Soočiti se mora s
posledicami svojega ravnanja, poiskati načine, kako napako popraviti, ali se celo z
oškodovancem dogovoriti o poravnavi.
Mediacija
To je postopek, kjer se osebe, ki so v sporu, ob pomoči tretje osebe (mediatorja) pogovorijo, ugotovijo predmet spora, izmenjajo stališča, izrazijo svoja mnenja, ideje, strahove ter poskušajo najti rešitev za obe strani. S tem prevzemata odgovornost za rešitev konflikta. Mediator je povsem nevtralen in ustrezno praktično in teoretično usposobljen.
8. Vzgojni ukrepi
So posledica kršitve šolskega reda. Uporabljajo se takrat, ko učenci niso pripravljeni sodelovati pri reševanju problemov in so bile predhodno izvedene vse vzgojne dejavnosti. Sodelujejo učenec, starši in strokovni delavci šole. Od njih se pričakuje, da skupaj iščejo ustrezno možnost in priložnost za spremembo neustreznega vedenja.
9. Vzgojni opomini – pravilnik predpiše minister za šolstvo. Pisni opomini se lahko izrečejo le, kadar učenec krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole in ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena. Vzgojni opomini so:
- opomin razrednika,
- opomin oddelčnega učiteljskega zbora (premestitev v drug oddelke, če je to možno),
- opomin ravnateljice,
- opomin učiteljskega zbora (prešolanje).
10. Spremljanje vzgojnega načrta:
Polletno in letno poročilo pripravi ravnateljica na podlagi poročil strokovnih delavcev. Ob ugotovljenih potrebnih spremembah učiteljski zbor pripravi predlog sprememb za novo šolsko leto.
11. Sprejem vzgojnega načrta:
Vzgojni načrt so oblikovali učenci, starši in strokovni delavci šole. Obravnaval ga je tudi Svet staršev, sprejel pa Svet šole.
Vzgojni načrt za šolsko leto 2009/10 je bil sprejet dne,________________, na _____.seji Sveta šole.
Ravnateljica OŠ Artiče
Vesna Bogovič
Predsednik sveta staršev
Evald Rožman
Predsednica Sveta šole:
Jana Kovačič
PRAVILA ŠOLSKEGA REDA
Osnutek: april 09
1. UVOD
Na podlagi 60. e-člena Zakona o OŠ mora šola v povezavi z vzgojnim načrtom v pravilih šolskega reda natančneje opredeliti dolžnosti in odgovornosti učencev, načine zagotavljanja varnosti, pravila obnašanja in ravnanja, določiti vzgojne ukrepe za posamezne kršitve pravil, organiziranost učencev, opravičevanje odsotnosti ter sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev.
2. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UČENCEV
Učenec ima pravico, da:
obiskuje pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti,
mu je v šoli zagotovljeno varno in spodbudno okolje,
šola organizira življenje in delo s spoštovanjem univerzalnih civilizacijskih vrednot in posebnosti različnih kultur,
mu šola zagotavlja enakopravno obravnavanje ne glede na spol, raso in etnično pripadnost, veroizpoved in socialni status družine,
šola zagotovi varovanje njegovih osebnih podatkov,
učitelji in drugi delavci šole spoštujejo njegovo osebnost in individualnost ter njegovo človeško dostojanstvo in pravico do zasebnosti,
se upošteva njegova radovednost in razvojne značilnosti,
pri pouku dobi kakovostne informacije,
dobi o svojem delu sprotno in pravično povratno informacijo,
dobi pri svojem delu pomoč in podporo, če jo potrebuje,
svoji razvojni stopnji primerno sodeluje pri oblikovanju dnevov dejavnosti, ekskurzij, interesnih dejavnosti in prireditev šole,
se svobodno izreče o vseh vprašanjih iz življenja in dela šole,
se vključuje v delo oddelčne skupnosti učencev, skupnosti učencev šole in šolskega parlamenta,
sodeluje pri dogovorjenih skupnih aktivnostih.
Ob vseh pravicah pa ima učenec dolžnosti, ki jih mora izpolnjevati in se mu ob neizpolnjevanju le teh lahko odvzame pravica sodelovanja pri dogovorjenih šolskih aktivnostih.
Učenec ima dolžnost, da:
spoštuje pravice drugih učencev in delavcev šole,
izpolni osnovnošolsko obveznost,
redno in točno obiskuje pouk in druge dejavnosti,
izpolnjuje svoje učne in druge šolske obveznosti,
učencev in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu,
v šoli in izven šole skrbi za lastno zdravje in varnost ter ne ogroža zdravja in varnosti drugih učencev in delavcev šole,
spoštuje pravila hišnega reda,
varuje in odgovorno ravna s premoženjem šole ter lastnino učencev in delavcev šole ter le- teh namerno ne poškoduje,
se spoštljivo vede do drugih,
sodeluje pri urejanju šole in šolske okolice, dogovorjenem v oddelčni skupnosti ali skupnosti učencev šole,
sodeluje pri dogovorjenih oblikah dežurstva učencev.
3. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV ŠOLE
Pravica do nemotenega pouka.
Zjutraj pred poukom dežurni učitelj spusti učence v učilnice ob 7.30.
Manjkajočega učenca v razredu ali skupini vpiše učitelj v ustrezno dokumentacijo.
V dopoldanskem času dežurajo med odmori, v času kosila ter do odhoda avtobusov.
Učence opozarjajo na skrb za čistočo šole in urejeno okolico.
4. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STARŠEV
Pravica do informiranosti o lastnem otroku.
Pravica do sodelovanja v starševskih organizacijah na šoli.
Obveznost do sodelovanja s šolo v skrbi za otrokov razvoj in ob zagotavljanju njegovih nespornih pravic.
Obveznost za dogovore s šolo ob otrokovih pridobljenih pravicah.
Starši ne smejo motiti pouka oziroma vstopati v razred brez dovoljenja učitelja.
5. PRAVILA, KI IZHAJAJO IZ ZAKONODAJE IN DOKUMENTOV – šolska zakonodaja, hišni red in posebne zakonske obveznosti šole (varstvo pri delu, zdravstveno varstvo …)
Pri teh pravilih ni razprave in dogovarjanja.
6. DOGOVORJENA PRAVILA
Garderoba:
- pred vstopom v šolo si očistim čevlje,
- preobujem se in slečem odvečna oblačila,
- poskrbim za urejenost svojega mesta,
- po šoli hodim le v šolskih copatih,
- z rolarji ne vstopam v šolske prostore,
- copate nosim domov.
Šolski prostori:
- vanje vstopam le v dogovoru z učiteljem,
- upoštevam red posameznega prostora,
- skrbim za svojo varnost in za varnost drugih,
- ob vstopu učitelja vstanem in pozdravim,
- če sem reditelj, sporočim manjkajoče sošolce,
- pri šolskih dejavnostih ne smem uporabljati mobitela razen, če to zahteva pouk,
- ob koncu ure zapustim učilnico šele po tem, ko sem prostor uredil in pospravil za seboj,
- v drugo učilnico vstopim takrat, ko jo učenci, ki so imeli pouk pred mano, zapustijo,
- po hodnikih in razredih hodim umirjeno, tekanje sodi k športni vzgoji,
- ločujem odpadke,
- odsotnost učitelja (15 minut) sporočim v tajništvo,
- obveznosti opravim pravočasno in redno.
Dežurni učenec (od 5. do 9. razreda):
- na svojem mestu sem od 7.30 do 13.00,
- vestno izpolnim svoje naloge,
- vpišem vse osebe, ki vstopijo v šolo, jih pozdravim in ponudim pomoč,
- v primeru težav se obrnem na dežurnega učitelja.
Jedilnica:
- počakam v vrsti in se ne prerivam,
- skrbim za kulturo prehranjevanja,
- pospravim za seboj,
- predse spustim učenca, ki se mu mudi zaradi šolske dejavnosti,
- če sem reditelj, zapustim jedilnico kot zadnji iz razreda,
- občasno kosilo naročim v tajništvu pred začetkom pouka.
Odnosi:
- pozdravim vse delavce šole, sošolce in ostale obiskovalce šole,
- med poukom se do učitelja in sošolcev vedem spoštljivo, upoštevam pravila kulturnega sporazumevanja in vedenja,
- za posledice svojih dejanj odgovarja vsak sam.
Varstvo:
- po pouku odidem peš domov oz. na prevoz počakam v varstvu vozačev,
- na prevoz počakam na igrišču v spremstvu učitelja,
- upoštevam navodila odgovornega učitelja in ga hkrati obvestim o morebitni odsotnosti,
- v času pouka ne uporabljamo motorja,
- z motorjem ali kolesom ne vstopam na igrišče,
- pazim na svojo varnost in varnost drugega,
- v času varstva sem skupaj z dežurnim učiteljem ali učiteljem varstva do odhoda avtobusa.
Učenčeve dragocenosti:
- mobilne telefone, akustične aparate, elektronske igrice in druge dragocene predmete pustim doma, saj šola ne odgovarja za njihovo izginotje,
- na lastno odgovornost posodim kakšno stvar, svojih predmetov ne prodajam oz. preprodajam.
Izvenšolske dejavnosti:
- v času kulturnih, naravoslovnih in športnih dnevov, ekskurzij, šole v naravi, na raznih tekmovanjih in prireditvah upoštevam posebna pravila obnašanja, ki se jih dogovorim z učiteljem.
Opravičevanje odsotnosti:
- za vsako odsotnost učenca od posamezne ure ali dneva mora biti razrednik o tem obveščen oziroma mora dobiti prošnjo za oprostitev odsotnosti, v nasprotnem primeru gre za neopravičeno uro,
- v primeru odsotnosti učenca več kot tri dni starši sporočijo vzrok odsotnosti razredniku,
- učenec je lahko odsoten strnjeno največ pet dni, če starši pred začetkom odsotnosti pisno ali ustno zaprosijo razrednika; razrednik poda soglasje o odsotnosti v soglasju z ravnateljem.
7. POSLEDICE KRŠITEV PRAVIC, ZAKONSKO DOLOČENIH IN DOGOVORJENIH PRAVIL
Vzgojni postopki in ukrepi so namenjeni zaščiti pravic, vzdrževanju pravil in dogovorov ter upoštevanju obveznosti.
Učenec, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti ali ne upošteva dogovorjenih pravil, stori kršitev. Z vzgojnimi postopki želimo preprečiti kršitve ali ponavljanje oziroma stopnjevanje neprimernega ravnanja učencev.
Poleg neizpolnjevanja dolžnosti med kršitve sodijo neustrezna ravnanja in vedenja:
- ponavljajoče se istovrstne kršitve – neizpolnjevanje dolžnosti ali neupoštevanje dogovorjenih pravil, zaradi česar so že bili izvedeni vzgojni postopki,
– občasni neopravičeni izostanki nad 12 ur oziroma strnjeni neopravičeni izostanki nad 18 ur,
– uporaba pirotehničnih sredstev v šoli, na zunanjih površinah šole ali na šolskih ekskurzijah,
- psihično nasilje, socialno izključevanje, osamitev, stigmatizacija, izsiljevanje ali ekonomsko nasilje, zahteve po denarju, zahteve po pomoči ali goljufanju, grožnje, virtualno nasilje, izvajanje neposrednih ali prikritih oblik agresivnega vedenja do drugih učencev ali delavcev šole,
- (pre)prodaja raznih predmetov v šoli ali njeni okolici
– namerno poškodovanje in uničevanje šolske opreme, zgradbe ter stvari in opreme drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole,
- neprimerno ravnanje s hrano,
– kraja lastnine šole, drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole,
– popravljanje in vpisovanje ocen v šolsko dokumentacijo,
– uničevanje uradnih dokumentov ter ponarejanje podatkov in podpisov v uradnih dokumentih in listinah, ki jih izdaja šola,
– grob verbalni napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo (žalitve, zmerjanje, zasmehovanje, opolzko govorjenje, razširjanje lažnih govoric …),
– fizični napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo,
– ogrožanje življenja in zdravja učencev in delavcev šole,
– kajenje ter prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje ali uživanje alkohola, drog ter drugih psihoaktivnih sredstev in napeljevanje sošolcev k takemu dejanju v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti,
– prihod oziroma prisotnost v šoli pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih sredstev v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu šole,
- spolno nadlegovanje učencev ali delavcev šole,
- mobing – verbalno in psihično nasilje nad učitelji.
Vzgojne postopke in vzgojne ukrepe v šoli izvedemo, kadar učenec krši pravila obnašanja in ne izpolnjuje svojih dolžnosti, določenih z zakonom, tem pravilnikom ter drugimi predpisi in akti šole.
Predlog za začetek postopka zaradi storjene kršitve lahko razredniku poda vsak delavec šole, starši ali učenec.
Razrednik razišče okoliščine domnevne kršitve, zbere dodatne informacije od morebitnih očividcev in se pogovori z učencem, tako da lahko le-ta pojasni vse o domnevni kršitvi.
Razrednik mora pred izbiro vzgojnega ukrepa zanesljivo ugotoviti, da je kršitev mogoče pripisati določenemu učencu ali skupini učencev.
Pri izbiri določenega vzgojnega ukrepa mora razrednik upoštevati:
– predvidene pedagoške posledice ukrepanja,
– zmožnost presoje posledic lastnih dejanj glede na učenčevo starost,
– nagibe oziroma motive za dejanje,
– okolje, v katerem učenec živi,
– škodljivost dejanja,
– ponavljanje kršitve.
VZGOJNI POSTOPKI
Nekateri vzgojni postopki so vpleteni v vsakodnevno vzgojno-izobraževalno delo. Najpogostejše so verbalne in neverbalne pozitivne spodbude za usmerjanje k ustreznemu ravnanju in prekinitvi neustreznega vedenja, navajanje (ponavljanje) sprejetih dogovorov in pravil, opozorilo ter pojasnilo zahteve.
Svetovanje in usmerjanje je temeljni vzgojni postopek, ki pomaga učencem pri reševanju problemov v njihovem šolskem funkcioniranju, odnosih z vrstniki, učitelji in drugimi odraslimi, pri enkratnih ali občasnih kršitvah pravil šolskega reda ali neizpolnjevanju šolskih obveznosti in dolžnosti.
Učitelj čim prej po izvedenem prestopku z učencem opravi osebni svetovalni razgovor, s katerim poskuša razrešiti težave. Če tak razgovor ni uspešen, učitelj v postopek vključi tudi razrednika. Kadar tudi razrednikovo posredovanje ne pripomore k rešitvi problema, razrednik v vzgojni postopek vključi tudi starše, šolsko svetovalno službo in po potrebi druge udeležence.
Restitucija (povračilo škode) je oblika vzgojnega postopka, ki omogoča posamezniku, ki je s svojim ravnanjem povzročil materialno, moralno ali socialno škodo drugemu, skupini ali šoli, da to popravi. Posameznik se v postopku sooči s posledicami svojega ravnanja, sprejme odgovornost za takšno ravnanje in poišče načine, s katerimi svojo napako popravi oziroma se z oškodovancem dogovori za načine poravnave. Poravnava zahteva odločitev in napor tistega, ki je škodo povzročil in spodbuja pozitivno vedenje, učenec ustvarjalno rešuje probleme. Učenci kritično razmišljajo o svojem vedenju in sami popravljajo posledice slabo premišljenih dejanj.
Mediacija je postopek, v katerem se osebe, ki so v sporu, ob pomoči tretje osebe (mediatorja) pogovorijo ter ugotovijo, kje so osnovne točke njihovega spora, si izmenjajo stališča, izrazijo svoja mnenja, ideje, strahove, težave ter skušajo najti rešitev, ki bo ustrezala stranem v sporu. V mediaciji sprti sami prevzemajo odgovornost za razrešitev nastalega konflikta. Proces vodi in usmerja mediator, ki je zaupna in popolnoma nevtralna oseba (strokovni delavec šole) in je ustrezno teoretično in praktično usposobljen.
VZGOJNI UKREPI
Vzgojni ukrepi obsegajo posledice večkratnih in težjih kršitev pravil šolskega reda. Uporabljajo se, kadar učenci niso pripravljeni sodelovati pri reševanju problemov in so bile predhodno izvedene druge vzgojne dejavnosti. Učencem pomagajo spoznavati njihove obveznosti do drugih ljudi in pomen pravil v družbeni skupnosti.
Ukrepi so sledeči:
– povečan nadzor nad učencem v času, ko je v šoli, a ni pri pouku ali pri organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora oziroma asistenca dodatnega strokovnega delavca v razredu oziroma dodatno spremstvo za dejavnosti izven šole,
– organizacija nadomestne ustrezne dejavnosti v šoli; kadar učenec onemogoča učenje drugih učencev ali ogroža varnost, se zanj lahko organizira učenje in delo izven učne skupine; učitelj, ki je uporabil ta ukrep, preveri delo učenca in se z njim pogovori o vzrokih težav oz. ga prevzame dežurni učitelj; v primeru treh izključitev iz učne skupine sledi razgovor in pisni opomin,
– v primeru 5 neopravičenih izostankov od varstva sledi obvestilo razredniku, le ta pa ukrepa v skladu s prejšnjo alinejo ali se odloči za katerega izmed ponujenih ukrepov,
– zadržanje na razgovoru v zvezi z reševanjem problemov po pouku s soglasjem in vednostjo staršev,
– dokončanje neopravljenih (učnih) obveznosti v šoli pod nadzorom učitelja po pouku ali pred poukom s soglasjem in vednostjo staršev,
– dodatna delovna obveznost, npr. dežurstvo v jedilnici podaljšano za dan, teden …,
– prepoved vstopanja v določene šolske prostore,
– začasni odvzem naprave ali predmeta, s katerim učenec moti izvedbo pouka ali ogroža svojo oziroma tujo varnost,
– ukinitev nekaterih pravic, ki so povezane s pridobljenimi statusi učencev ali v povezavi z nadstandardnimi storitvami šole,
– povečan nadzor med odmori,
– telefonsko obvestilo staršem o kršitvi,
– pogostejši obiski staršev na razgovorih pri razredniku ali ŠSS,
– odstranitev učenca od pouka in dejavnosti v šoli, prevzamejo ga starši,
– opravljanje dela v korist razredne ali šolske skupnosti: odpravljanje povzročenega nereda v določenih prostorih – učitelj presodi, kdaj naj učenec delo opravi in tudi koliko časa za to potrebuje, pomoč v knjižnici, pomoč pri urejanju zunanjih in notranjih šolskih površin, pomoč v OPB, dodatno dežurstvo,
– škodo, ki jo je učenec povzročil s svojim neprimernim vedenjem (namerno ali po malomarnosti), je dolžan poravnati materialno in moralno; za tako povračilo jamčijo tudi starši, o finančnem strošku odloči ravnatelj,
– v primeru kraje tuje lastnine in/ali preprodaje pokličemo starše oz. ob hujši kršitvi tudi policijo,
– v primeru ogrožanja svoje varnosti ali varnosti drugih udeležencev ali druge hujše kršitve na dnevih dejavnosti ali ekskurziji se lahko v skrajnem primeru razrednik ali drug nadzorni učitelj odloči, da z mesta kršitve pokliče starše, da prevzamejo otroka; za njegovo varnost se do prihoda staršev poskrbi, kadar pa obstaja utemeljen sum, da bi lahko kateri koli izmed učencev povzročal težave na prej omenjenih dogodkih, se lahko razrednik odloči, da tak učenec ostane doma in se zanj v šoli organizirajo ustrezne dejavnosti.
ZAPOREDJE VZGOJNIH UKREPOV ZA OBVLADOVANJE MOTEČEGA VEDENJA PRI POUKU
1. OPOZORILO učitelja motečemu učencu.
2. Učitelj motečega učenca PRESEDE, če obstajajo prostorske možnosti.
3. Učitelj ZAPIŠE motečega učenca v zvezek opazovanj in opiše dogodek. O dogodku obvesti razrednika, ki se z učencem pogovori. V delo se v naslednjem koraku vključi tudi SVETOVALNA SLUŽBA.
4. ASISTENCA še enega strokovnega delavca pri učencu (svetovalni delavec ali kateri koli prost učitelj). Po strokovnega delavca gre učenec, ki ga določi učitelj. Razrednik o vsaki asistenci obvesti starše.
5. IZLOČITEV motečega učenca iz skupine – učenec je pod nadzorom strokovnega delavca. Razrednik starše še isti dan seznani z ukrepom izločitve in posledicami nadaljnjega neprimernega vedenja učenca. V primeru osebne žalitve učitelja ali grožnje učitelju le-ta takoj izreče ukrep izločitve (vsi predhodni ukrepi se preskočijo).
6. V primeru, da ponovno pride do motečega vedenja, ki zahteva ukrepanje po točki 5, razrednik pokliče starše, ki učenca PREVZAMEJO in odpeljejo domov (starši se morajo s tem strinjati; pri tem starši koristijo čas možnega izostanka). Učencu se izreče VZGOJNI OPOMIN.
7. V primeru ponavljajočega se ukrepanja po točki 6 učiteljski zbor predlaga učenca za PREŠOLANJE.
Opomba:
Če je učenec žaljiv do učitelja med odmori, na športnem, kulturnem dnevu, ekskurziji …, učitelj ravno tako izreče ukrep izločitve. Dogodek zapiše v zvezek opazovanj in obvesti razrednika, ki o tem še isti dan obvesti starše. Opozori jih, da bodo morali otroka v primeru ponovne izločitve prevzeti in odpeljati domov.
V primeru, da je pouk moten s strani večjega števila posameznikov ali celotne skupine, učitelj:
• najprej sam skuša raziskati vzroke motečega vedenja,
• če mu to ne uspe, vključi razrednika ali svetovalnega delavca, ki skuša ugotoviti razloge za nastalo situacijo; v nadaljevanju razreševanja problema pa razrednik, učitelj in učenci z dialogom razrešijo nastali konflikt, na predlog razrednika ali učitelja pa se lahko v pogovor vključi tudi svetovalna služba in/ali ravnatelj.
O uporabi vzgojnega ukrepa šola obvesti starše učenca. Z njimi se pogovori o kršitvi pravil, posledicah in možnih načinih reševanja težav. Če starši odklonijo razgovor, odklonitev ne zadrži uporabe vzgojnega ukrepa. Šola vodi zapise o razlogih za uporabo vzgojnih ukrepov.
O vzgojnih ukrepih se vodijo ustrezni zapisi. Zapise vodi vpleteni strokovni delavec, razrednik, oseba, ki vodi obravnavo, ali šolska svetovalna služba.
VZGOJNI OPOMINI – administrativne sankcije
Vzgojni opomin se učencu izreče, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole in ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena. Vzgojni opomin se mu izreče tudi za vsa kazniva dejanja v sodelovanju s pristojnimi institucijami.
- Vzgojni opomin se izreka po postopku, ki je opredeljen v Pravilniku o vzgojnih opominih (UL RS, št. 76/2008). Šola po izreku vzgojnega opomina za učenca pripravi individualiziran vzgojni načrt, ki vključuje obveznost izvajanja usmerjenih individualiziranih proaktivnih, svetovalnih in drugih vzgojnih dejavnosti in sodelovanje z zunanjimi institucijami (svetovalni centri, CSD, dispanzerji za psihohigieno itd.). V skrajnem primeru, če učenec dobi tri vzgojne opomine v enem šolskem letu, je posledica vzgojnih opominov premestitev učenca v drug oddelek ali šolo, v nekaterih primerih tudi brez soglasja staršev. Odločitev o tem mora biti podprta s strokovnimi mnenji sodelujočih institucij.
Posledice kršitev pravil in uporaba vzgojnih ukrepov ne smejo omejevati pravic učencev, opredeljenih od 5. do 13. člena in od 50. do 57. člena Zakona o OŠ. Način odvzema določenih pravic opredeljuje 60. a-člen zakona.
8. POHVALE IN NAGRADE
Priznanja in nagrade podeljuje učencem-učenkam za posebne dosežke ravnatelj šole na pobudo razrednika, razrednega učiteljskega zbora in mentorja dejavnosti.
Priznanje lahko prejmejo posamezni učenci-učenke, skupine učencev in ekipe za udeležbo na državnem tekmovanju.
Ravnatelj šole podeli priznanja in nagrade učencem-učenkam na zaključni šolski prireditvi v mesecu juniju.
Učenec-učenka lahko prejme naslednja priznanja in nagrade:
- priznanje za aktivno sodelovanje v interesnih dejavnostih,
- priznanje za zastopanje šole na kulturnem in športnem področju in za uspešno zastopanje šole na državnem tekmovanju iz znanja,
- vpis v Zlato knjigo.
Nagrade in priznanja se podeljujejo:
- za naziv državnega prvaka ter osvojena zlata, srebrna in bronasta priznanja na državnih tekmovanjih oziroma osvojena prva tri mesta za športne ekipe,
- za uspešno predstavitev in doseženo zlato priznanje iz tekmovanj iz znanja in za raziskovalne naloge na državnem nivoju,
- za dosežke na umetniškem področju, za prva tri mesta na državnem nivoju oziroma najpomembnejše dosežke na državnih in mednarodnih natečajih,
- za druge izjemne dosežke.
Najvišje priznanje je za učenca-učenko vpis v Zlato knjigo ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja.
V Zlato knjigo se vpišejo tisti učenci-učenke, ki so osvojili naziv državnega prvaka, prvo mesto ali zlato priznanje na državnem tekmovanju.
V Zlato knjigo se vpišejo tisti učenci-učenke, ki so zaključili vse razrede s samimi odličnimi ocenami.
V Zlato knjigo se vpišejo tisti učenci-učenke, ki so s posebnimi dosežki ponesli sloves šole po državi (kulturno-umetniški dosežki, izdaja knjige, inovacije, izumi …).
Pobudo za podelitev priznanj in nagrad ter vpis v Zlato knjigo poda ravnatelj šole, sklep pa sprejme učiteljski zbor šole.
Ob vpisu v Zlato knjigo izda šola učencu-učenki potrdilo.
Zlata knjiga se vodi in arhivira kot trajna dokumentacija v skladu z Zakonom o šolski dokumentaciji.
Pravila šolskega reda je sprejel Svet šole dne___________ na svoji _____.seji po predhodnem mnenju učiteljskega zbora in sveta staršev.
Ravnateljica OŠ Artiče:
Vesna Bogovič
Predsednik sveta staršev:
Evald Rožman
Predsednica Sveta šole:
Jana Kovačič
|
