Še preden smo zakorakali v zadnji mesec v letu, sva vzgojiteljici načrtovali, kako bova otrokom predstavili posebnosti decembra. Za začetek sva izdelali

drugačen koledar – smrečico z zvezdicami in tako sva otroke motivirali k razmišljanju v želeno smer. Začeli smo s pogovorom: zakaj nov koledar - smrečica? Pa so otroci kot vsak mesec povedali, da je nov koledar, ker je nov mesec… zakaj pa smrečica? Na to vprašanje pa male glavice niso našle odgovora. Povedali sva, da je to zadnji mesec v letu in to ponazorili z letnim koledarjem in si zato pripravimo posebne stvari, med katere sodi tudi okrašena smrečica. Tako smo začeli in vsak dan na smrečico pod ustrezno zvezdo zabeležili trenutno vreme. Na »pomembne  zvezde« pa smo označili tudi pomembne dni v decembru: prihod Miklavža, Dedka Mraza in Božička pa tudi dan naše zabave in počitnice.

Kmalu nas je obiskal škratek, ki nas pogosto opazuje in preseneti. V prvem pismu nam je prinesel svojo pesmico – Enkrat je bil en škrat,katero smo se naučili in jo prav radi pojemo. Naslednjič nam je prinesel  čarobno svečko, ki ugasne, če smo preglasni; pazili smo, da nam čim dlje gori.

Spoznali smo pravljico Medved išče pestunjo, jo dramatizirali z lutkami,  na koncu pa smo jo malo priredili, saj so si medvedki s piškoti okrasili smrečico. Tudi mi smo dobili smrečico, od škrata. Otroci so predlagali, da bodo od doma prinesli okraske, vzgojiteljici pa sva jih spodbudili, da si bomo smrečico okrasili sami in jim nakazali kako so smrečico okrasili medvedki. Za pomoč smo prosili starše in v prvi ustvarjalni delavnici izdelali piškote ter jih polepšali s perlami. Naslednji dan smo skupaj z mamicami izdelali še okraske za strop. Igralnica je bila okrašena in to je opazil škratek ter nam pod smrečico pristavil darilo – božičkove kape.

Začeli smo načrtovati našo zabavo… otroci so vedeli, da se na zabavi poje in pleše, me pa sva hoteli, da bi imeli pravo glasbo, zato sva v goste povabili mamico Tino, ki nam je igrala na klavir. Otroci so plesali ter nekoliko peli, pomembno pa je, da so tudi sami izrazili svoje glasbene želje, katere je ga. Tina seveda zaigrala in nam tako omogočila res poseben dan, ki pa ni bil edini.

Prav posebno doživetje je bil seveda dan, ko smo pričakali Dedka Mraza. Pripravili smo se, da mu bomo zapeli nekaj pesmic… ko pa je vstopil, se je v igralnici začutila otrplost - otroci so zrli v belega strica, peli pa sva v večini le vzgojiteljici. Tudi jok se je slišal . Dedek Mraz je vsakega obdaril in stisnil v naročje,  seveda, če se je Korenjak toliko opogumili in to dovolil…, drugače pa je po darilo odšel v spremstvu vzgojiteljice ali pa iz naročja malo pokukal. Ko je beli stric odšel, so vsi otroci pokukali v svojo vrečko in v igralnici je zopet zavladala otroška razposajenost.

Naslednji dan smo  imeli zabavo – povabili sta nas sosednji vzgojiteljici: na glavice smo posadili božičkove kape ter odhiteli tja, kjer nas je čakala vabljiva igralnica. Najprej so se otroci pozabavali na toboganu, nato pa ob igranju vzgojiteljice na kitaro,  veselo prepevali ter rajali.

Zadnji dan pa smo posvetili voščilom – otrokom sva pojasnili, kako voščiti za novo leto, nato pa smo odšli  in z vizitko ter glasnim »srečno novo leto« voščili po sosednjih igralnicah, v tajništvu, kuhinji ter pri hišniku. Po obhodu po šoli pa smo slišali glasbo in smo ji sledili… prišli smo na šolsko zabavo - karaoke-  kjer je bilo prostora tudi za nas, ki smo bili najmlajši udeleženci. Otroke je glasba vsrkala vase in smo ostali precej dolgo, dokler nas ni čakalo kosilo.

Še zadnjič v tem letu smo otroci poslušali pravljico Muca Copatarica ter  ob božanju vzgojiteljic potonili v miren spanec. Ob odhodu smo si zaželeli lepe praznike ter nasvidenje  prihodnje leto!

KORENJAKI z vzgojiteljicama Branko in Tanjo

Zapisala vzgojiteljica Branka Bibič