Otrok se v svojem vsakdanjem življenju že zelo zgodaj srečuje z matematiko.  Praktično ga spremlja na vsakem koraku. Preko igre spoznava števila, oblike, se orientira v prostoru, meri, tehta, primerja, prikazuje s simboli, šteje, ipd.
Vse to ga zabava, mu daje zadovoljstvo.  Matematične izkušnje in znanja, ki jih pridobiva skozi igro in raziskovanje, ga spodbujajo in » učijo«  samostojnega reševanja vsakdanjih problemov..

Otroci  zelo radi preštevajo, kar tako, iz veselja. Ena, dve, tri, pet, sedem….  Ponavljajo in ponavljajo, preizkušajo….se igrajo. Matematike  se učijo v majhnih korakih in sproti.

In kako je » učenje« matematike potekalo pri nas?

Vsi vemo, da imajo otroci , ki so vključeni v vrtec več možnosti za » učenje«.

Izbrala in načrtovala  sem dejavnosti in vsebine, ki naj bi otroke motivirale, spodbujale in miselno aktivirale.  Vsi skupaj pa smo načrtneje ustvarjali pogoje za dosego matematičnih ciljev.

Na ogled  naš » učne ure«  smo vsak četrtek povabili vzgojiteljice iz ostalih oddelkov in nestrpno pričakovali pisemce, s katerim nas je prav poseben škratek Plusko motiviral za igro po kotičkih. Ta nam je vsakič poslal veliko kartonsko škatlo, v katero je nametal vse mogoče predmete.

Vedno je  v škatlo priložil prav posebna navodila in nas med igro skrivaj opazoval skozi strešno okno, ali ga ubogamo. V začetku smo malo začudeno gledali, a kmalu spoznali, da je matematika sila imenitna stvar. Lahko se igraš, packaš, meriš, tehtaš, šteješ, primerjaš, komentiraš, rešuješ zapletene matematične uganke…celo plešeš lahko in poješ…pa kaj je lahko še lepšega za te male radovedne glavice kot povsem svobodno raziskovati  in se igrati in zraven še učiti tako, kot se edino znajo predšolski otroci?

Tako smo vsak četrtek nestrpno čakali, ko smo se tega področja načrtneje » lotili«, pa še obiskovalke smo vedno  dobili.

Najprej smo se zbrali na preprogi, opravili vsakdanje rutinske dejavnosti, nato pa nas je škratek Plusko presenetil s svojo pošiljko. Vedno je nekaj spremenil, dodal malo tega, malo onega , tako da nikoli nismo prav vedeli, kaj nas čaka. Uživali smo, ko smo lahko raziskovali brivsko peno, ji dodajali osnovne barve in opazovali, kako nastajajo povsem nove barve , ko jih med seboj mešaš……ali pa smo v steklen kozarec nalili osnovne tempera barve, nato pa kozarec obračali  in opazovali, kaj se v njem dogaja….ali pa po receptu spekli torto, jo okrasili po vzorčni predlogi ali pa po svojih zamislih. Tu smo se naučili, kako zelo pomembno je, da znaš » prebrati« recept…joj, koliko zmede je bilo, če  smo dodali preveč vode v zmes. Škratek Plusko je bil tudi pravi nagajivec. V gozdu je vse živali pomešal. Npr. veverico je dal pod korenine, ježa v krošnjo…celo morske živali je postavil v gozd. Naš budne oči pa so vse to opazil in postavile živali tja, kamor spadajo. Tudi » gobice » smo pridno nabirali. Vsak je imel svojo košarico, katero gobo pa bomo dali vanjo, je odločilo metanje kocke. Uh, kako prijetno je bilo polniti košarice z jurčki, pa lisičkami, zelenimi golobicami, orjaškimi dežniki in mušnicami. Seveda pa smo jih nato morali še razvrščati v ustrezne lončke. Kar zamudno, a zelo zabavno.

Prava zmešnjava je  pa bila vedno na preprogi. Polno stiroporja, pa kamnov in tulcev…vse med sabo pomešano, mi pa smo morali razmišljati, kako naj ta nered uredimo. Lahko smo si pomagali s škatlami, tovornjaki ali s tulci.

Čas je vedno  minil, kot bi mignil. Koliko čebljanja je bilo prisotnega med otroki, kot v čebelnjaku. In kakšna je bila šele igralnica! In otroci! Ampak, nič zato.  Neizmerno so uživali in se povsem poglobili v dejavnosti. In ko smo vsak dan posebej analizirali, smo ugotavljali, da vedno več vemo. In da bomo marsikatero pridobljeno izkušnjo lahko koristno uporabili v igri ali preprosto v vsakdanji življenjski situaciji.

In še čisto na koncu!

V zavesti marsikoga sta igra in učenje strogo ločena. Pri tem pa se je treba zavedati, da se predšolski otrok, šolar in celo odrasel veliko pomembnega nauči preko igre. V otroštvu pomeni igra najpomembnejši način otrokovega učenja in pridobivanje osnove za višje oblike učenja in razvoj mišljenja.

Za Igralčke zapisala Ruth Gramec