Pa smo jo le dočakali. Sredo, 19. 05. 2010, prvi dan našega taborjenja na Banovi domačiji.

Polni pričakovanja in veliko prtljage smo se zbrali v vrtcu, od koder smo se po zajtrku peš odpravili do domačije, vse ostalo pa nam je s kombijem dostavil naš hišnik Tone.

Najprej smo se zbrali pod kostanjem, ki je bil naše zbirno mesto. Napisati je bilo treba naslednja pravila, ki se jih bomo morali držati v naslednjih treh dneh: mlaka - prepovedano!, hotel 3 zvezdice je podnevi zaprt in ne vstopaj, če nisi Nagajivček, v hiši mora vladati red, smeti mečemo v koš, zbirno mesto je pod kostanjem, med seboj smo prijatelji. Vsako pravilo smo obesili na svoje mesto in si obljubili, da se jih bomo držali.

Sledil je najbolj zabaven del. Priprava ležišča na slami v hotelu s tremi zvezdicami. Spalne vreče smo zložili drugo poleg druge in vanje vtaknili ročne svetilke, ki jih bomo potrebovali ponoči. Po kosilu smo si pripravili malico in jo mahnili na daljši pohod po sadjarski poti. Sproti smo nabirali zdravilne rastline in zelišča, da si bomo, ko se vrnemo na domačijo, pripravili čaj.

Med potjo smo se večkrat ustavili in se okrepčali s pijačo in sendviči. Opazovali smo drevesa, manjše živalice, ki jih je v gozdu polno, lomili suhe veje, preskakovali debla in tako pozabili na čas in utrujenost. Ker je bilo vreme oblačno, žal nismo mogli opazovati neba skozi teleskop, kot smo načrtovali. Smo si pa privoščili pravo vesoljsko večerjo. Nabodala s salamo, sirom, kruhki in zelenjavo smo zavili v folijo in jih obesili na naš kostanj, da so kot vesoljska plovila lebdeli v zraku.

S polnimi želodčki in svetilkami smo jo mahnili še na krajši sprehod v gozd. Sledilo je umivanje in končno smo zlezli v spalne vreče. Ob svetilki smo prisluhnili pravljici in drug za drugim sladko zaspali. Ponoči ni bilo nobenih težav, tudi o solzicah ni bilo sledu.

Četrtek, 20. 05. 2010, se je dan začel zelo zgodaj. Prebudili smo se že ob 5.30 in si zaželeli toplega čaja, kajti vreme ni bilo preveč prijazno. Po zajtrku smo pobrisali mize, pomili posodo, pometli in pripravili delavnice. Deklice so si iz barvnega papirja in laksa izdelovale biserne ogrlice, fantje pa iz valovite lepenke in barvnega papirja indijanske perjanice. Medtem ko se je kuhalo kosilo, smo v gozdu nabrali palice za izdelavo lokov in za večerno peko hrenovk.

Po obilnem kosilu smo malo počivali, nato pa se spet pridno lotili dela. Pobarvali smo kamenčke, izdelali loke, tarčo in postavili dva indijanska šotora. Popoldne nas je obiskala ravnateljica Vesna, ravno ko smo se preizkušali v različnih igrah. Z loki smo ciljali tarčo, metali podkve in balinčkali s pobarvanimi kamni.

Zvečer je bilo spet zabavno, ko smo zakurili indijanski ogenj za našo večerjo. Ko smo hrenovke nataknili na palice, nismo vedeli, kako težko jih bo speči. Pošteno smo se nasmejali, ko so druga za drugo padale v ogenj. Več sreče smo imeli s krompirjem, ki smo ga zavitega v folijo spekli v žerjavici.

Malo smo se še poigrali, se toplo oblekli in prijetno utrujeni brez težav zaspali v svojih vrečah.

Petek, 21. 05. 2010. Zadnji dan taborjenja smo spali malo dlje. Dežne kapljice in žabice v bližnji mlaki so nas prebudile ob sedmih. Zaradi vremena smo morali odpovedati naš pohod do lovske koče v Arnovih selah, smo si pa privoščili pravo zabavo, kajti naša Anja je praznovala svoj 6. rojstni dan. Posladkali smo se tudi s sočnimi jagodami, za kosilo pa s picami in ledenim čajem. Ker pa naš David vedno poskrbi, da nam ni dolgčas, je čas hitro minil tudi v tem deževnem dnevu.

Po kosilu smo pospravili v hiši, na straniščih in ležišče na slami. Svoje stvari smo zložili v potovalke in, čeprav se imamo skupaj lepo, nestrpno čakali na svoje mamice in atije. Za svoj pogum in delavnost smo pred odhodom domov dobili posebna priznanja in zlate medalje za pomoč pri urejanju okolice, pospravljanju hiše in sodelovanje pri vseh aktivnostih.

Veseli smo, da je taborjenje uspelo, da smo uživali, se zabavali in odšli domov polni lepih vtisov.

Zahvaljujemo se gospodu Branku Volčanjšku za njegovo prijaznost in skrb, da je bilo naše bivanje prijetno in varno!

Hvala tudi staršem za njihovo zaupanje!

Nagajivčki s Sonjo in Slavico