OSNOVNA ŠOLA ARTIČE JABOLČNI »ŠTRUDL« Avtorji: 1. Karmen Zorko, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. , 9. razred 2. Katja Bogovič, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. , 9. razred 3. Bojan Kostanjšek, bojankostanjš Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. , 9.razred 4. Ana Babnik, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. , 7. razred 5. Anja Verstovšek, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. , 7. razred 6. Suzana Zakšek, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. , 9. razred 7. Bruno Zorko, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. , 9. razred 8. Kaja Cerjak, 7. razred 9. Patricija Tomše, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. , 7. razred Mentorica: Lucija Kevo, prof. zgodovine in dipl. geografinja Artiče, februar 2008 Zahvala Hvala g. Mihi Halerju za koristne informacije, povezane s šolo in šolskim sadovnjakom. Hvala ge. Sabini Gorišek iz turistične agencije Integral Brežice za nasvete pri organizaciji in postavitvi naše stojnice. Hvala družini Černelič za podatke o njihovi ekološki kmetiji. In na koncu se zahvaljujemo našim učiteljicam Danici Avšič, Jani Kovačič, Idi Ostrelič, Mojci Vanič, Mirici Pavlovič in Nataši Bukšek za njihovo pomoč in potrpežljivost pri zbiranju starih tekstov in fotografij ter strokovnem usmerjanju. Povzetek Sadjarstvo je ena temeljnih kmetijskih panog v Artičah in bližnji okolici, zato je tudi naša šola zelo tesno povezana s to dejavnostjo. Že naš šolski simbol ima naslikano jabolko, ki se tudi najhitreje opazi. Ob šoli je tudi naš sadovnjak, ki ga obdelujemo učenci sami. Oblikovan je bil leta 1992 kot učna in proizvodna enota, ki so jo oskrbovali in jo oskrbujejo še danes vsi učenci. Nekaj naših jabolk gre v prodajo, nekaj jih uporabimo za jabolčnik, ki ga sami naredimo, preostala jabolka pa so naš redni, vsakodnevni gost. V šolski jedilnici je vedno posoda z jabolki in lahko jim pojemo, kolikor hočemo. Zaradi jabolk, šolskega sadovnjaka in sadovnjakov v artiški okolici smo se odločili, da v naši raziskovalni nalogi predstavimo jabolčni zavitek, ki ga pri nas imenujemo »štrudl«. Naš cilj je tesnejše povezovanje s krajem, krajevno skupnostjo, sodelovanje na domačih turističnih prireditvah, nenazadnje pa tudi širjenje prepoznavnosti po Sloveniji. Predlagamo, da se ob različnih turističnih prireditvah, pohodih, obiskih organiziranih skupin ponudi tudi jabolčni »štrudl« in kakšen spominek povezan z jabolkom. Ključne besede: turistična prireditev, turistični spominek Summary The orchard is the main agricultural activity in Artiče and its nearby area. That is why Artiče Primary School is closely connected with this activity. The school’s emblem has got a picture of an apple which can easily be seen and recognised. Pupils at Artiče Primary School take care of a small school’s orchard which was formed in 1992 as a teaching, as well as, a production unit. Some of the apples grown in school’s orchard are sold, some are used for an apple juice made at school by pupils, and some are regular guests at school’s daily meals. In the school canteen, there are always apples as a snack, in order to be eaten anytime by the pupils or teachers. Due to the apples, school’s orchard, and the orchards that surround school in the area, we have decided to present in our research an apple roll up. Other aims of the research are also to connect closely with the area and local community, to take an active part in local tourists events, and lastly, to be known in Slovenia. We suggest that an apple roll up can be served at various tourist events, local expeditions or other important and organised visits in the area. Key words: tourist event, tourist souvenir Vsak lahko hodi po vodi, če je le dovolj mrzla. Vsak cilj bo izpolnjen, če le dovolj verjameš vanj. »Jablana simbolizira življenje in je bila omenjena že v svetem pismu, ko je Adam utrgal prepovedani sadež z jablane. Krasi številne vrtove po celem svetu in nas v jeseni obdari s slastnimi sadeži. Podarjena pomeni dolgo življenje ter zdravje in obdarovancu prinese rodno leto. Jablana nosi plod, iz ploda zraste jablana. Življenje izvira iz življenja.« (avtor Matjaž Sokač) PREGOVORI O JABOLKU Jabolko, ki pozno dozori, se dlje drži. Jabolka so najslajša, kadar jih zmanjka. Jabolko je delavcu prva plača. (Prek, 1996) Stoji učilna zidana, pred njo je stara jablana … »Učilna« ni več zidana, ampak je vlita iz betona. Pred njo ni več stare jablane, ampak stoji sodoben sadovnjak. Čas in razvoj sta opravila svoje. (Miha Haler, Publikacija Osnovna šola Artiče 150 let, str. 3, Artiče 1993) Kazalo 1. Uvod 6 1.1 Predstavitev izbrane teme in strukture naloge 6 1.2 Uporabljene metodologije pri izdelavi raziskovalne naloge 6 1.3 Opredelitev virov uporabljenih v raziskavi 6 1.4 Opredelitev motivov skupine za izbiro predlagane teme 7 2. Raziskovalni del naloge 9 2.1 Vsebinska izhodišča turistične raziskave 9 2.2 Raziskava – predvidene omejitve in potek raziskave 10 2.3 Rezultati raziskave 10 3. Oblikovanje turističnega proizvoda (razvijanje ideje) 13 3.1 Predstavitev ideje 13 3.2 Umestitev predstavljene ideje v sedanji prostor in čas 15 3.3 Razčlenitev predstavljene ideje in oblikovanje turističnega proizvoda 17 3.4 Predstavitev plana izvedbe predstavljene ideje – trženje 18 4. Sklepni del 19 5. Literatura in viri 20 0. Uvod 1.1. Predstavitev izbrane teme in strukture naloge Za sodelovanje na tem natečaju smo se odločili, ker mislimo, da lahko Artiče in njeno okolico predstavimo dokaj podrobno. Artiče so turistični kraj, posajen z mnogimi sadovnjaki. Imajo sadjarsko pot, ki se nadaljuje v sosednje vasi. Tudi Osnovna šola Artiče ima svoj lastni sadovnjak, ki ga obdelujejo učenci in delavci šole. Sodelovali smo tudi s snemalno ekipo Šport Špas, kjer smo predstavili naše aktivnosti na šoli. Predstavili smo mletje (prešanje) jabolk oziroma izdelovanje jabolčnega soka, zbiranje starega papirja, predstavili smo tudi projekt EKO šola, kjer smo izdelovali šopke iz drevesnih listov in ostalega naravnega materiala. Za konec smo spekli jabolčni »štrudl«, ki smo ga tudi postregli. Jabolčni »štrudl« vam bomo predstavili tudi v tem projektu. Naloge smo se lotili tako, da smo najprej pregledali, koliko strokovnih podatkov o sadovnjakih in zgodovini sadjarstva v Artičah najdemo na naši šoli. Našli smo tudi stare tekste o jabolkih, pregovore pa tudi pripovedi o tem, kako so včasih otroci pomagali pri sadjarskih delih. Pri predstavitvi naše ideje o »štrudlu« smo se odločili, da bomo najprej predstavili naš kraj, nato sadjarske poti in kmetije ob njih, na koncu pa bomo opisali način priprave »štrudla« in naše ideje za trženje le-tega. 1.2. Uporabljene metodologije pri izdelavi raziskovalne naloge Večji del naše naloge smo lahko opravili že na šoli, kjer smo našli veliko koristne literature povezane s sadjarstvom v Artičah in na šoli. Pogovarjali smo se z učiteljicami – domačinkami, ki so nam povedale veliko zgodb, povezanih z ljudskim izročilom. Pomagali smo si še z zgibankami, DVD-jem in brošurami o krajevni skupnosti Artiče. Preostale stvari smo zbirali na terenu. Obiskali smo bivšega ravnatelja naše šole. On nam je v razgovoru povedal, da je bil začetnik, pobudnik za gradnjo šolskega sadovnjaka, zato težav z zbiranjem informacij nismo imeli. Obiskali smo tudi turistično agencijo in jih povprašali o marketingu v današnjem času. 1.3. Opredelitev virov uporabljenih v raziskavi V naši raziskavi nam je bilo v veliko pomoč ljudsko izročilo, pomagali smo si tudi z zgibankami, brošurami in prospekti. Ustrezne zemljevide smo našli v brošuri krajevne skupnosti Artiče, fotografije pa smo napravili sami na terenu oziroma so last arhiva Osnovne šole Artiče. 1.4. Opredelitev motivov skupine za izbiro predlagane teme Sadjarstvo je učno-vzgojna, vzorčno-izobraževalna in delno proizvodno-ekonomska dejavnost šole. Pol hektarja plantažnega nasada jablan z vso opremo predstavlja možnost za razne oblike dela. Vsak učenec ima v sadovnjaku svoje drevo, ki ga občasno oskrbuje, sicer pri pouku opravljajo razne opazovalne naloge in poizkuse, pri proizvodnem delu pa opravijovečino dela. Strojna dela opravlja hišnik. Sadovnjak je obenem vzorčno-izobraževalni center za sadjarstvo v osnovnih šolah celotne Slovenije. Cilji našega sadovnjaka so integrirana pridelava jabolk za lastne potrebe in prodajo, prikaz različne vzgoje jabolk v plantažnih nasadih, preizkušanje gnojil, zaščitnih sredstev, različnih sort, prikazi in demonstracije za obiskovalce. Publikacija Osnovna šola Artiče str. 14, Artiče 1997 Sadjarstvu kot eni temeljnih kmetijskih panog v okolju smo ostali zvesti še danes. Leta 1992 oblikovan plantažni sadovnjak je učna in proizvodna enota, ki jo oskrbujejo vsi učenci. Najprej je vsak otrok zasadil svoje drevo, nadaljnje delo opravimo skupno, strokovna dela pa prepuščamo hišniku. Vsakoletno rez opravljajo zunanji sodelavci, strokovne nasvete in pomoč dobivamo od kmetijske svetovalne službe in zadruge. Tudi za pridelek znamo poskrbeti sami, saj ga precej pojemo, nekaj stisnemo v sadni sok, nekaj pa uskladiščimo v zadružno hladilnico in pozneje prodamo. Za delo imamo veliko ročne in strojne opreme, shranjene v posebnem gospodarskem objektu. Ob vsem tem neposredno spoznavamo, kakšno je sodobno kmetovanje in misel «če se ne boš učil, boš kmet« dobiva drugačno podobo. Publikacija Osnovna šola Artiče 160 let, str. 9, Artiče 2003 Naše ideje in razmišljanja smo našli zelo lepo zajete v dveh šolskih publikacijah. Sadjarstvo, šolski sadovnjak, jablana, jabolko – to so bili naši motivi za predstavitev »štrudla«. Obiskali smo našega bivšega ravnatelja gospoda Miho Halerja, ki nam je predstavil začetke našega šolskega sadovnjaka. Naš sadovnjak je bil zasajen leta 1992. Na to idejo so prišli delavci šole zato, ker so bili že v preteklosti pri hišah v Artičah in okolici zasajeni sadovnjaki. Prvi sadovnjak pri šoli je bil postavljen leta 1886. Šola je že prej imela zemljišče, sadjarji, podjetja (agrarija) in kmetje so pomagali očistiti teren in so ga pripravili za sajenje jabolk (naredili so terase). Najprej je bilo to zemljišče namenjeno igrišču, vendar je bilo prestrmo. Sadjarji so strokovno svetovali in vodili dela. Ko so bile sadike kupljene, so učenci posadili vsak svoje drevo. Vseh dreves je bilo 1800, ki so rasla na 50 arih površine. Vsak učenec je imel drevo podpisano in je za svoje drevo tudi skrbel. Jablane so nakolili in napeli žico preko stebrov. Poskrbeli so tudi za ograditev sadovnjaka. Ko so vse končali, so imeli otvoritev šolskega sadovnjaka. Sadovnjak je otvoril takratni minister za kmetijstvo g. Osterc. Kasneje je bilo potrebno kupiti stroje (traktor, škropilnica, mulčar, prikolica …) in ostalo orodje (obiralne lestve, obiralne košare in ostalo drobno orodje), da so z njimi lahko obdelovali kar velik sadovnjak. Pozneje je bil kupljen tudi mlin za mletje jabolk in mehanska preša. Pri nabavi orodja je pomagalo ministrstvo za kmetijstvo. Potem so zgradili tudi kozolec. Gospod Haler nam je povedal tudi dva zanimiva pregovora: Eno jabolko na dan odpelje zdravnika stran. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Hišnik Tone pri predstavitvi obiralne posode za jabolka 0. Raziskovalni del naloge 1.1. Vsebinska izhodišča turistične raziskave Eko znak in eko himna osnovne šole Artiče V letu 2007 smo postali eko šola, vendar pa smo bili precej eko usmerjeni tudi že pred pridobitvijo tega naziva, zato smo se odločili, da bomo kandidirali še za ta naziv. Učenci takratnega 2. razreda so sestavili svojo himno, ki smo jo nato vsi prevzeli kot skupno eko himno. Raziskali pa smo tudi ozadje za nastanek našega šolskega simbola. Izdelan je bil pred praznovanjem 150 let šole leta 1993. Ideje za znak šole so dajali predvsem učitelji. Znak predstavlja Artiče na hribčku, cerkev, šolo in nekaj hišk. Poudarek je na gričevnati pokrajini. Jabolko je simbol kmetovanja, gospodarjenja in življenja. Izdelali so približno 40 znakov, izbrali pa so prav tega. Izdelala ga je učiteljica likovnega pouka ga. Gordana Bogdanovič. Artiška šola je bila prva, ki je imela znak šole. Znak se je že kar nekajkrat pojavil na televiziji in na radiu. Elemente iz našega znaka ima tudi znak krajevne skupnosti in znak sadjarskega društva. Ti elementi so uporabljeni tudi v znaku kulture, športa in kuhanja. Oranžna barva pomeni sonce, svetlobo, sadje, kraj … Zelena barva pomeni naravo. Logotip Osnovne šole Artiče 1.2. Raziskava – predvidene omejitve in potek raziskave Na voljo smo imeli precej literature, vedeli pa smo tudi, da bomo najbrž brez težav našli dovolj podatkov tudi pri okoliških sadjarjih, pri turističnem društvu Artiče, kulturnem društvu Oton Župančič Artiče in pri učiteljih na šoli. Še največ težav smo imeli pri zbiranju fotografij oziroma ponovnem fotografiranju. Na posebne omejitve nismo naleteli, saj »štrudl« ne bo zahteval velikega finančnega izdatka. 1.3. Rezultati raziskave Odločili smo se, da bomo na tem mestu predstavili predvsem pripovedi iz ljudskega izročila in delo otrok v preteklosti, ki je bilo povezano s sadjarstvom. Po pripovedi naših babic in dedkov v artiškem narečju Jabke so dragocen sadiž. Bobovc zdrži taku dugo, de ga še za mlačvo lahko jemo. Prevzetni rečijo, de je taku kisou, da rajši vse drugo prej pojejo. Ku pa bulšga ni, pa bobovc glodajo. S starih drives se res ne bi smel špotat. Če se eno tako staru drivu posiši, bi blu treba divet takih pravih jabk zasadit pa cept. Res je, da vsako leto ne obrodijo. Ku so pa pune, je pa lahko na enim drivesi tud po tri konice jabk. Mi s tega konca jih vuzmo prek Meglice v Novo mesto, pol jih pa prdamo. Se vedete, de vsak dnar prov pride. Vsak vuz zapažmo s slamoj, jabke pa lipu zlužmo, de se ne obtučijo. Ni blu enkit, de so po puti voli zberknli, jabke so pa litele po grabni. Pol so ble pa jabke erste klase za jesih, dnara pa neč. (Po artiškem ljudskem izročilu zapisala Danica Avšič.) Življenje v Artičah nekoč Jablane so rasle po pašnikih, travnikih. Jablane so bile zelo velike, večje kot danes. Pobiranje jabolk Ko so začela jabolka padati iz dreves, so jih večinoma pobirali otroci in jih s košarami nosili domov. Če pa je bilo veliko jabolk, so jih domov prevažali z vozovi. Vaščani so tem vozovom rekli konice. Če je bilo jabolko okusno in nepoškodovano, so ga pojedli ali porabili za »štrudl«. Potolčene so stiskali v jabolčnik. Izdelava jabolčnega »štrudla« »Štrudl« so delali iz jabolk, ki so najprej dozorele. Revnejši jabolk niso lupili. Lupili so jih le premožnejši ljudje - tisti, ki so se radi hvalili. »Štrudl« so pekle gospodinje, pomagali pa so tudi otroci. Gospodinje so naučile svoje hčere peči »štrudl«, ko so dopolnile 8 let. Gospodinje so dovolile dekletom, da so nastrgale jabolka. Reveži, ki doma niso imeli strgalnika, so jih narezali ali pa so si ta pripomoček sposodili pri sosedih. Moški niso pekli »štrudla«. Otroci so v mlin nesli najboljše žito, da so zmleli najboljšo moko. Jabolčne zavitke so pekli iz vseh vrst moke. Velikokrat so deklice pomagale testo raztegniti. Če je gospodinja dovolila, so ga lahko tudi zvile. Kadar je imela gospodinja delo, je »štrudl« prepustila otrokom, ki so pazili, da se ne bi zapekel. Če je bil otrok priden, je dobil konec jabolčnega zavitka, preden je ta šel na mizo. »Štrudl« so velikokrat pekli za težake (delavce). V družinah so ga ponavadi jedli za večerjo. Bil je hrana in ne sladica. Ker so bile v tistih časih družine velike, so morale gospodinje speči velik »štrudl«, ki je zadostoval za vso družino. Artiški učenci se učijo pripravljati tradicionalni »štrudl« Boljši jabolčni »štrudl« Včasih so gospodinje pripravile drugačen, izboljšan »štrudl«. Ena od možnosti je bila, da so dodale orehe. Kadar je bilo dosti mleka, so iz njega naredili skuto, skuto so potem dodali tudi med jabolka. Jabolčni »štrudl« je bil sezonska hrana; jedli so ga konec poletja ter jeseni. Ko jabolk ni bilo več, tudi »štrudla« ni bilo. 1. Oblikovanje turističnega proizvoda (razvijanje ideje) 1.1. Predstavitev ideje Lega Artič v občini Brežice, http://www.artice.si Sadjarske poti Artiške sadjarske poti lahko prehodite peš ali pa eno od njih prevozite s kolesom. Vse so krožne, saj se začnejo in končajo na Banovi domačiji. S krajšimi postanki potrebujete za celotno pešpot 5 ali 6 ur zmerne hoje ali za kolesarsko pot 2 uri zmerne vožnje. Poti so označene na veliki oglasni tabli v Artičah. Na sami pešpoti usmerjajo tudi smerokazi in oznake na drevesih (jabolko), na kolesarski pa smerokazi (jabolko in kolesar). Sadjarske poti: pešpot in kolesarska pot, prospekt Krajevne skupnosti Artiče Artiška sadjarska pešpot Pot vas vodi od Banove domačije najprej skozi gozd v Volčjak, kjer se pri smerokazu lahko odločite za varianto proti Arnovem selu (3 ure) ali proti Dečnemu selu (2,5 ure). Pozneje se pri smerokazu na polovici poti odločite za celotno pot ali samo za njen del. Višinska razlika med najnižjo in najvišjo točko je 133 metrov. Sprehodite se skozi gozdove, preko travnikov, največ časa pa hodite med čudovitimi nasadi jablan, breskev, hrušk, tudi češenj, višenj, jagod. Ti še posebej očarajo spomladi, ko je drevje v bujnem cvetenju, in jeseni, ko so drevesa obložena s sončnimi in slastnimi plodovi. Zagotovo se boste ustavili na katerih od sadjarskih kmetij, saj vas pot vodi čez njihova dvorišča. Na Bogovičevi, Krošljevi, Molanovi, Goriškovi, Jelčičevi, Cerjakovi, Rožmanovi, Kovačičevi, Lupšinovi kmetiji ali pri osnovni šoli vas bodo prijazno sprejeli, po predhodnem naročilu pripravili okrepčilo, kupili pa boste lahko sezonsko sadje in izdelka iz le-tega. Na Držaničevi kmetiji v Arnovem selu poleg sadja nudijo tudi beluše, v Dečnem selu na Grahek-Hribarjevi kmetiji suho sadje, Černeličeva kmetija pa je znana po ekološki pridelavi jagod in zelenjave. Pohod zaključite na muzejsko urejeni Banovi domačiji, kjer v s slamo kritih poslopij oživijo spomini na stara kmečka opravila in težko življenje v ne tako daljni preteklosti. Artiška sadjarska kolesarska pot Peljete se iz Artič skozi vasi Dečno selo, Glogov Brod, Trebež, Spodnja Pohanca, Arnovo selo, Zgornja Pohanca. Pot večinoma vodi po ravnini, le v Arnovem selu se boste morali spopasti z manjšim vzponom. A vam ne bo žal, saj boste nagrajeni s prečudovitim razgledom po Brežiško-krški kotlini. Spomladi vas bodo navdušili cvetoči sadovnjaki in jeseni s sočnimi plodovi obložena drevesa. Celotna pot je asfaltirana. Dolžina poti: 20 km Višinska razlika: 155 metrov (prospekt Krajevne skupnosti Artiče) 1.2. Umestitev predstavljene ideje v sedanji prostor in čas V artiški okolici se veliko kmetij ukvarja s sadjarstvom. Ena med njimi je kmetija Černelič, ki ima certifikat za ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih izdelkov oziroma živil. Ker smo eko šola, oni pa eko kmetija, smo jih prosili, da nam predstavijo njihov način kmetovanja. Za ekološko kmetovanje moraš imeti veselje do tega dela in visoko moralo do potrošnikov, narave in živali. Vse se vrti v sožitju z naravo in tudi narava nam vse to vrača. Na ekološki kmetiji se ne uporabljajo umetna gnojila in umetna škropiva. Z gnojenje se uporablja kompost, ki ga predelamo iz hlevskega gnoja ali raznih rastlinskih odpadkov. Kompost pripravljamo 1-2 leti. To je v bistvu zdravilo, gnojilo za zemljo in rastline. Škropiva se uporabljajo samo naravna (razni rastlinski izvlečki oziroma tako imenovani rastlinski čaji). Najpomembneje za ekološke rastline je, da rastejo v zdravi zemlji in so zato bolj odporne proti boleznim in škodljivcem. Bistvo ekološke kmetije je kolobar, kjer se rastline vrstijo v pravilnem vrstnem redu. S takim načinom kmetovanja preprečujemo nastanek bolezni in škodljivcev. Zemlja je zato polna mikroorganizmov, ki rahljajo zemljo in predelujejo rastlinske ostanke v kompost. Posledično rastline v taki zemlji manj trpijo sušo, ker zemlja lahko sprejme veliko več vode. En kubični meter takšne zemlje ima 600 deževnikov in lahko sprejme 150 litrov vode (konvencionalni način obdelave zemlje ima 150 deževnikov v enem kubičnem metru zemlje). Jabolka (Topas in podobne) se škropijo z naravnimi sredstvi in po potrebi, proti škodljivcem se borimo tudi z raznimi vabami. Sadike morajo biti ekološke. Zelo hvaležne so za sončno in prevetreno lego. Najbolje se jabolka shranjujejo v dobrih vlažnih in hladnih kleteh. Še boljše so sodobne hladilnice, vendar moramo tista jabolka takoj pojesti, ko jih vzamemo iz hladilnice, sicer po nekaj dneh postanejo mokasta. Jabolka iz kleti pa niso mokasta. Vsak ekološki kmet mora voditi dokumentacijo v obliki dnevnika. Treba je zapisati vsakodnevno delo na določeni parceli, količine gnojil in škropiv, imena sort sadik, račune od nabavljenega materiala, količine pridelkov … To vse nadzirajo tudi ekološki kontrolorji in razni inšpektorji doma na kmetiji, na tržnicah ter v trgovinah. Za vse to mora kmet pridobiti potrdilo oziroma certifikat, ki potrjuje izvor pridelkov. Naša kmetija ima poseben znak BIODAR (samo štiri kmetije v Posavju), kar pomeni, da je cela kmetija ekološka in ima še določene višje standarde. (glej prilogo Certifikat) Jabolka lahko narežemo na krhlje in izrežemo pečke ali pa z nožem olupimo tako, da dobimo dolg trak: tisti, ki zna olupiti jabolko, ne da bi se mu lupina pretrgala, je goden za ženitev! Jabolka pridelujemo vse leto. Ko je čas za obiranje, se cela šola udeleži obiranja in tekmujemo, kateri razred je nabral več. Ko pa je čas za pobiranje jabolk po tleh, jih poberemo in stisnemo, da dobimo jabolčni sok. Za rast in varnost jabolk jih pognojimo in poškropimo proti škodljivci. Jabolka ne uživamo samo ljudje, ampak tudi živali. Iz jabolk lahko naredimo: marmelado, sok, jabolčni »štrudl«, jabolčni kis, žele, sladoled … Poznamo več vrst jablan. Obstajajo štirje osnovni tipi jablan. Visokodebelno drevo zraste od 6 do 7,5 m in obrodi od 100 do 200 kg plodov. Jablanam povzročata težave morski zrak, ker vsebuje sol, in plitka bazična tla. Sorte za kuhanje so manj zahtevne kot namizne, zdržijo do 1000 mm na leto, rastejo tudi nad 1500 m nadmorske višine. Vrste jablan so: American mother, Annie Elizabeth, Arthur Turner, Ashmed's kernel, Beauty of bath, Blenheimska oranžna reneta, Bountiful, Bremley's seedling, Charles ross, Coxova (Koksova) oranžna reneta, Crispin, Discovery, Early Victoria, Edward VII, Elstar, Epicure, Fiesta, Gala … Jablane gojimo na različne načine. Drevje razvrstimo v prosto stoječe in podprte oblike. Učenci v šolskem sadovnjaku 1.3. Razčlenitev predstavljene ideje in oblikovanje turističnega proizvoda Recept za izdelavo jabolčnega »štrudla« (za 4 do 5 oseb) testo: 2 skodelici moke – ¼ žličke soli – 1 rumenjak – žlica olja ali raztopljenega surovega masla – ½ skodelice vode nadev: 3 žlice raztopljenega surovega masla – 3 žlice na maslu prepraženih kruhovih drobtin – 500g olupljenih in naribanih jabolk – 1 skodelica rozin – ½ skodelice na drobno sesekljanih mandeljnov ali orehov – ½ skodelice sladkorja – 1 žlička cimeta dodatek: surovo maslo po potrebi – sladkorna moka za potresanje V posodo za mešanje presejemo moko s soljo, dodamo rumenjak, olje in vodo, nato zamesimo srednje trdo testo, ki ga na deski dobro obdelamo, potresemo z moko, pokrijemo s pogreto skledo in pustimo, da počiva pol ure. Potem ga razvaljamo in razvlečemo. Medtem zmešamo vse sestavine za nadev in jih damo na stran. Razvlečemo in osušeno testo na mizi poškropimo z raztopljenim maslom, prepognemo robove na mizo in po listu nadev porazdelimo tako, da ostane okrog 3 cm širok, prazen rob. Nato zavijemo testo v zavitek. Pri tem si pomagamo s prtom. Tako pripravljen zavitek položimo na pomaščen pekač in ga namažemo s surovim maslom. Ravno take zavitke naredimo iz ostalega testa, jih položimo na pekač zraven prvega, postavimo v dobro ogreto pečico (220 °C) in pečemo pol ure. Nato znižamo na 200 °C in pečemo še pol ure. Pečen »štrudl« razrežemo na kose, zložimo na servirni krožnik in potresemo s sladkorjem v prahu. Serviramo še toplega. Ker je letošnja tema »EKO od zrnja do mize«, smo se odločili zapisati še recept za eko »štrudl«. Pogled nam zasenčijo lepa, rdeča, sočna jabolka. Koristno jih lahko izkoristimo, recimo za jabolčni zavitek ali po naše »Za Šport špas smo pripravili tak štrudl«. Izbrali smo ga, da bi pripravili nekaj, kar je značilno za našo šolo in naš okoliš. Za »štrudl« smo potrebovali 1 kg moke, 1 jajce, ščepec soli, olje, jabolka, cimet in margarino. Nismo smeli pozabiti svojih spretnih prstov; tudi to je pomembno. Potrebovali smo posodo, kjer smo vse skupaj zamesili. Za začetek smo dali v posodo moko, jajce in ščepec soli. Zamesili smo in dodajali vodo po potrebi. Vse skupaj smo pustili nekaj časa počivati. Potem smo po mizi razgrnili prt in ga potrosili z malo moke. Testo smo počasi razvaljali in ga namazali z oljem. Sedaj so prišli na vrsto naši spretni prsti, testo smo začeli previdno raztegovati. Ko smo dovolj raztegnili, smo nanj dali jabolka, ki smo jih prej olupili in naribali. Potem smo dodali še cimet in malo margarine, vse skupaj smo zavili in dali v pekač. Čakali smo, da bo postal lepo rjavo zapečen. Vzeli smo ga iz pečice ter ga narezali na koščke. Lepo smo pripravili mizo, jo okrasili z jabolki, zraven smo še ponudili jabolčnik. Manjkala so samo naša lačna usta in zaželeni besedi »dober tek!«. Pri nas učenci pripravijo »štrudl« od začetka do konca 1.4. Predstavitev plana izvedbe predstavljene ideje – trženje Zamislili smo si, da bi trženje navezali na sadjarsko pot. Predvsem jeseni bi se lahko povezali s Krajevno skupnostjo Artiče in Turističnim društvom Artiče, saj takrat poteka organiziran pohod po omenjeni poti. Ker pot vodi mimo turističnih kmetij, bi lahko ob postankih ponujali jabolčni »štrudl«. Začetek in zaključek poti je na Banovi domačiji, kjer bi učenci postavili stojnico – tako bi turistični podmladek lahko aktivno sodeloval v kraju. Na stojnici bi ponujali »štrudl«, ki bi ga sami spekli v šoli in izdelke povezane z jabolki (jabolčnik, jabolčni kis, prtički s potiski jabolk, glinena jabolka, obeski, stenske sličice). Takšna predstavitev šole materialno ne bi obremenila, pridobljena sredstva bi namenili za šolski sklad (nakup likovnega materiala za izdelavo novih izdelkov), hkrati bi se učenci ob tem naučili oglaševanja v turizmu, bontona, odnosa do gostov, turistične promocije in inovativnosti. 1. Sklepni del Ugotovili smo, da je v bližini šole sadjarstvo tista panoga, ki je tesno vpeta v okolje in najbolj zaznamuje tudi same Artiče. V okolici prevladuje pridelava in predelava jabolk, po čemer je kraj že prepoznaven, turistična prihodnost kraja pa bi se lahko še bolj naslonila na ta dejstva. Tisti učenci, ki sadjarstva niso vajeni od doma, se z njim spoznajo že v prvem razredu šole. Šolski sadovnjak nas spremlja že od vstopa v šolo. Pomagamo pri različnih opravilih, hkrati pa se učimo tudi primernega odnosa do narave in nenazadnje iščemo tudi uporabna znanja – razmišljamo tudi o trženju in načinu, kako čim bolje izkoristiti danosti, ki so nam na voljo (kako s pomočjo jabolka predstavljati šolo, kako prodajati izdelke itd.). Jablane in jabolka nas spremljajo v našem sadovnjaku, v kuhinji in na mizah pa nam velikokrat postrežejo z izdelki, ki jih ti sočni sadeži ponujajo – pijemo jabolčnik, ki ga sami stisnemo, pogosto nam kuharice pripravijo tudi »štrudl«. Pa ne samo kuharice, postrežejo ga tudi babice in mame, njegove priprave pa se učimo tudi sami v šoli med urami gospodinjstva in doma. Zato smo se odločili, da pobrskamo za tradicionalnimi načini priprave »štrudla«, kako so včasih pomagali otroci in kako bi lahko obudili te običaje. Menimo, da bi učenci šole lahko še več postorili za promocijo Artič. Predstavniki turističnega društva so nas povabili k sodelovanju, saj se pripravljajo tudi prireditve za mlade. Se že veselimo sodelovanja … 1. Literatura in viri - (1997). Publikacija Osnovna šola Artiče. Osnovna šola Artiče. Artiče - (2003). Publikacija Osnovna šola Artiče 160 let. Osnovna šola Artiče. Artiče Krajevna skupnost Artiče, prospekt Prek, Stanko (1996). Ljudska modrost: pregovori, domislice, reki. Kmečki glas. Ljubljana.