Naša odlična karatejistka Petra Planinc, učenka 9. a-razreda, je 14 dni v juliju preživela na Japonskem, kjer je pridno trenirala šport, v katerem je svetovna prvakinja.

Ob prihodu v šolo se je odločila, da nam malce pove, kako je bilo na azijski celini. Bilo je nepozabno, več si preberite v njenem spisu.

Treniranje na Japonskem
V soboto, 10. 7. 2010, zgodaj zjutraj smo se zbrali pred Gimnazijo Brežice, svoje kovčke zložili v kombi, se poslovili od najbližjih in se odpeljali proti Italiji na letališče Marco Polo. Ko smo prispeli, smo se počasi vkrcali na letalo in že leteli proti Parizu. Naredili smo majhen postanek in se še enkrat vkrcali na naslednje letalo z dvanajsturnim letom do Japonske. Po napornem letu nas je čakal še en krajši let do Okinawe. Na letališču nas je  pričakal sam mojster karateja s svojima sinovoma in nas odpeljal proti hotelu, še prej pa na kosilo. Že isti dan nas je čakal večerni trening.

Tako smo dvakrat na dan trenirali na Okinawi v komaj znosni vročini. Temperatura se je povzpela vedno nad trideset stopinj, ampak smo se vročine in vlage kmalu privadili. Mogoče je bila zame malo bolj težavna hrana. Poskusila sem tudi suši, ki je bil okusen, ampak verjetno ni moja najljubša jed.

Kadar smo imeli kaj prostega časa, smo popoldne preživeli na bližnji plaži ali na ogledu znamenitosti. Zelo znan je grad Shuri, turistično središče Okinawa World, Pineapple Nago Park, kjer smo se najedli različnih vrst ananasa, akvarij Ocean Expo Park z dresiranimi delfini.

Dnevi na Okinawi so hitro minili, zato smo naše treniranje nadaljevali v Kyotu. Trenirali, spali in jedli smo v istem majhnem prostoru, kar je tudi v navadi Japoncev.
Od četrtka do petka smo obiskali International Zen Center Inukai v Kameoki, kjer smo vadili sedečo meditacijo (Zazen). Zraven tega pa smo vadili tudi stoječi zen, ki pomaga pri koncentraciji in umiritvi uma. Vsak dan smo imeli tudi skupno molitev s petjem suter.

Za vikend pa smo se odpravili v Senko-ji tempelj na podeželju, kjer smo se dva dni učili novih tehnik drugačnega stila karateja.
To prvo potovanje na Japonsko bom imela za vedno v spominu in pogrešala bom vse prijatelje in mojstre, ki so nam z veseljem razkrili svoje majhne skrivnosti dobrega karateja. Takoj ob naslednji priložnosti bom spet odpotovala nazaj in obudila spomine na izjemno doživetje na japonskih otokih.

Takole se je Petra predstavila na tekmovanju v Italiji.